Ženska prejme vabilo v program DORA, če izpolnjuje naslednje pogoje in ima/je:
 

• stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji,
   
• stara med 50 in 69 let,
   
• status zavarovane osebe skladno z določbami Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, kar zavarovana oseba izkazuje z veljavno kartico zdravstvenega zavarovanja ZZZS,
   
• je brez predhodne diagnoze invazivnega ali neinvazivnega raka dojk, registriranega v Registru raka Republike Slovenije. 

• Mamografija je slikanje dojk z rentgenskimi žarki.
   
• Mamografija je najbolj zanesljiva in najbolj natančna metoda za ugotavljanje začetnih rakavih sprememb dojk. Spremembo v dojki lahko odkrije veliko prej kot katera koli druga preiskava.

• Presejanje pomeni pregledovanje navidezno zdravih ljudi s preprosto preiskavo ali testom. Gre za poseben postopek vabljenja navidezno zdravih ljudi, da bi med njimi odkrili tiste, pri katerih je velika verjetnost, da že imajo predstopnjo ali začetno obliko iskanega raka.
  
  
• Mamografija je presejalna preiskava, ki omogoča odkriti sumljive spremembe dojk, še preden so tolikšne, da bi jih lahko zatipala ženska pri samopregledovanju ali pa njen zdravnik pri pregledu.

• Za rakom dojk lahko zboli vsaka ženska. Vsako leto zboli okoli 1.500 žensk, največkrat po 50. letu starosti. Žensko v program DORA na prvo presejalno mamografijo tako povabimo v letu, ko dopolni 50 let. 
   
• Presejalna mamografija je rentgensko slikanje dojk pri ženskah, ki nimajo nikakršnih opaznih znakov raka dojk, so pa v življenjskem obdobju, ko mnoge zbolijo za tem rakom. S presejalno mamografijo je mogoče odkriti bolezenske spremembe, ki še niso tako velike, da bi jih lahko zatipali.
   
• Če bolezen odkrijemo v zgodnji fazi, je verjetnost za uspešno zdravljenje praviloma velika. Ženske, ki se redno udeležujejo presejalne mamografije, imajo večjo verjetnost, da jim raka dojk odkrijejo v zgodnji fazi.  

• Program DORA deluje v skladu z evropskimi smernicami kakovosti s ciljem, da dolgoročno zmanjša umrljivost zaradi raka dojk v ciljni populaciji žensk med 50. in 69. letom starosti za 25 do 30 %.

• Program DORA je centralizirano voden program, ki slovenskim ženskam med 50. in 69. letom starosti omogoča enakopraven dostop do zgodnjega odkrivanja in pravočasne obravnave raka dojk.

• Vabilo vsem ustreznim ženskam vsaki dve leti pošlje program DORA, ki podatke o ženskah pridobi na podlagi Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva iz Centralnega registra prebivalcev in Registra raka RS ter drugih registrov.

• V program DORA so na presejalno mamografijo vsako drugo leto vabljene ženske med 50. in 69. letom starosti. To je obdobje, ko je največja verjetnost, da zbolijo za rakom dojk.
   
• Po 70. letu žensk ne vabimo več na mamografijo v program DORA, o nadalnjih preventivnih mamografijah se ženska posvetuje s svojim zdravnikom oziroma ginekologom.
   
• Tudi mlajše od 50. leta ne prejemejo vabila na presejalno mamografijo v program DORA. Rak dojk je pri mlajših redkejši, hkrati pa je tkivo njihovih dojk za mamografijo manj pregledno, ker je še pod vplivom spolnih hormonov. Po presoji osebnega zdravnika ali ginekologa pa bodo na mamografijo napotene tudi mlajše ženske, vendar le tiste, ki so bolj ogrožene z rakom dojk.
   
• Ne glede na starost je zelo pomembno, da se ženska oglasi pri osebnem zdravniku ali ginekologu, če zazna kakršne koli nenavadne spremembe v dojkah. Po presoji jo bo napotil v ustrezno ambulanto oziroma center za bolezni dojk.

• Presejalno mamografijo ženska lahko opravi v presejalnem centru, navedenem v vabilu, ki ga prejme na svoj stalni naslov.

• Vsi centri, ki so vključeni v zgodnje odkrivanja raka dojk, so pod stalnim strokovnim in tehničnim nadzorom.

• Ženska se lahko prenaroči v katerikoli drug presejalni center programa DORA po Sloveniji. 

• V presejalnem centru za raka dojk vas bo sprejel zdravstveni administrator ali radiološki inženir.
   
• Obisk presejalnega centra programa DORA, vključno s slikanjem, traja približno pol ure.
   
• Ob prihodu v presejalni center bomo preverili vaše podatke in številko vabila.
   
• Skupaj z radiološkim inženirjem boste nato izpolnili tako imenovani anamnestični del obrazca, ki vsebuje vprašanja o morebitnih trenutnih težavah (bolečina, izcedek, zatrdlina, vnetja, spremembe na koži, bradavici, drugo), prejšnjih operacijah in/ali punkcijah in morebitnih poškodbah dojk ali zdravljenju zaradi raka dojk. Seznanil vas bo s postopkom slikanja in ga tudi opravil.
   
• Slike bosta nato neodvisno ocenila dva izkušena zdravnika radiologa. Pisni izvid presejalne mamografije boste prejeli na naslov stalnega prebivališča.

• Posebne priprave niso potrebne.
   
• Poskrbite za higieno, ne mažite pa se z deodoranti, pudri ali parfumi. Te snovi lahko vsebujejo mineralne delce, ki so vidni na posnetkih in motijo zdravnika pri presoji mamografske slike.

• Pri slikanju vam bodo vsako dojko kratkotrajno stisnili med dve plošči in jo nato slikali dvakrat v različnih projekcijah: v poševni in navpični smeri.
   
• Dojko je treba stisniti zato, da se tkivo razpre in poveča preglednost tkiva, kar pa omogoča prepoznavo že zelo majhnih sprememb.
   
• Stisk dojke traja le nekaj trenutkov in za večino žensk ni boleč. Nekatere čutijo pri tem kratkotrajno nelagodje, le redke tudi bolečino. Zelo pomembno je, da ste med slikanjem čim bolj sproščeni.

• Nikakor ne. Stisnjena dojka prejme celo manj rentgenskih žarkov kot nestisnjena. Povsem odveč je tudi strah, da bi stiskanje povzročilo nastanek raka ali njegovo širjenje v okolico.
   
• Stisk in slikanje dojk traja le nekaj sekund. Pri mamografiji uporabljamo nizkoenergijske rentgenske žarke. Količina prejetega rentgenskega sevanja je pri eni mamografiji majhna in je primerljiva sevanju naravnega okolja, ki mu je povprečen človek izpostavljen v nekaj tednih življenja in v primerjavi s CT-preiskavo prsnega koša več kot 10-krat manjša. Koristi presejalne mamografije v organiziranih programih so večje od morebitne škode zaradi izpostavljenosti sevanju.

• Pred in med menstruacijo so dojke praviloma nekoliko gostejše in bolj občutljive, zato je stisk ob slikanju lahko neprijeten, preglednost mamografije pa slabša. Najprimernejši čas za mamografijo je prvi del menstrualnega cikla, 7. do 10. dan. Priporočamo, da nas kontaktirate, če pred in med menstruacijo občutite bolj boleče dojke in menite, da bi vas to oviralo pri mamografiji, in dogovorili se bomo za nov termin. Za prenaročilo nas pokličite na 080 27 28 ali pišite na [email protected].

• Če mamografija prikaže zgostitev tkiva ali kakšno drugo spremembo, ki je zdravnik radiolog ne more natančno opredeliti, boste povabljeni na dodatno obravnavo.

• V povprečju bodo nadodatno obravnavo povabljene 4 ženske od 100 mamografsko pregledanih žensk.

• Spremembo bodo strokovnjaki poskusili razjasniti s slikanjem dojk v dodatnih projekcijah, z usmerjenim slikanjem ali povečavo. Lahko pa vam bodo predlagali in ob vašem soglasju naredili tudi ultrazvočni pregled ali punkcijo za diagnostični patohistološki pregled tkiva.

• Pri večini (v 96 odstotkih) se pri dodatnih preiskavah izkaže, da so spremembe dojk benigne ali nenevarne.

• Vse to boste opravili v enem obisku presejalno-diagnostičnega centra programa DORA, razen magnetno resonančnega (MR) slikanja, če se bo zdravnik odločil zanj. 

• Tudi izvid dodatne obravnave boste dobili pisno na stalni naslov, najpozneje v tednu dni od pregleda.

• Več o dodatni obravnavi v programu DORA si lahko preberete v tej knjižici.

• Če se bo v diagnostičnem postopku izkazalo, da so mamografsko odkrite spremembe vaših dojk rakave, boste napoteni na zdravljenje. 

• Zdravljenje raka dojk je multidisciplinarno. Sestavljeno je iz: lokalnega (kirurgija, obsevanje) in sistemskega zdravljenja (hormonsko zdravljenje, kemoterapija, tarčna zdravila, imunoterapija). Zaporedje lokalnega in sistemskega zdravljenja in vrsta prejetih zdravil so odvisni od vrste raka dojk in stadija bolezni.

• Pri večini bolnic v programu DORA raka dojk odkrijemo v zgodnjih stadijih, kar običajno pomeni manj obsežno zdravljenje, boljšo kakovost življenja in boljše preživetje.

• Mamografija je trenutno najzanesljivejša preiskava za odkrivanje zgodnjih bolezenskih sprememb dojk.

• Z mamografijo je mogoče odkriti veliko sprememb, ki pomenijo začetnega raka dojk, vendar ne vseh.

• Razmeroma najmanj jih odkrije pri mlajših ženskah (pred 50. letom), ki imajo gosto in nepregledno strukturo dojk.

• Če mamografija ne odkrije bolezni in je izvid negativen, morate še vedno opravljati redno samopregledovanje obeh dojk (enkrat mesečno) in na dve leti ponoviti postopek mamografije. Če odkrijete spremembo, se obrnite na svojega osebnega zdravnika ali ginekologa, ki vas bo po svoji strokovni oceni napotil v najbližji centar (ambulanto) za bolezni dojk.

• Ne. Presejalna mamografija le pomaga odkriti že nastale rakave spremembe, predvsem take, ki so še zelo majhne in jih je težko zatipati.

• Bodite pozorni na kakršne koli spremembe dojk, saj se lahko rak pojavi kadarkoli, tako pred 50. letom, med dvema slikanjema (zaporednima mamografijama v programu DORA), kot tudi po 70. letu.

• Da. Presejalni program DORA je namenjen odkrivanju raka dojk v zgodnji fazi pri ženskah v starosti od 50 do 69 let in vključuje tudi ženske s prsnimi vsadki. Prsni vsadki v dojki sicer nekoliko zmanjšajo prikaz tkiva, vendar je preglednost še vedno zadovoljiva. Pomembno je, da radiološkega inženirja, ki opravlja mamografijo, pred preiskavo opozorite, da imate vsadke. Tehnika slikanja dojk s prsnimi vsadki se nekoliko razlikuje od slikanja dojk brez vsadkov. Pri slikanju dojk brez vsadkov naredimo za vsako dojko dva posnetka, z vsadki pa naredimo za vsako dojko štiri posnetke. Dojko položimo med dve plošči in stisnemo. Zelo malo verjetno je, da bi s tem poškodovali prsne vsadke, saj stiskanje prilagodimo vašim vsadkom. Če vas glede tega vseeno skrbi, se lahko o tem pogovorite z radiologom ali radiološkim inženirjem. Vedeti je treba, da z mamografijo ne moremo ugotavljati položaja ali morebitnih poškodb vaših vsadkov. Zato so potrebne drugačne preiskave.

• Pri sumu na predhodno poškodbo vsadkov mamografija ni priporočljiva.

• Program DORA ni ustrezen za ženske, ki so si zatipale zatrdlino ali opazile novo nastale spremembe na dojkah. V tem primeru morajo ženske takoj obiskati najbližji center za bolezni dojk in opraviti klinični pregled in nadaljnjo diagnostiko. Klinični pregled dojk namreč ni del presejalnega slikanja v okviru programa DORA, zato vam svetujemo, da se čim prej obrnete na svojega zdravnika oziroma najbližji center za bolezni dojk, saj zaradi aktualnih težav z dojkami potrebujete drugačno obravnavo kot v programu DORA.