Presejanje za raka dojk

Domov / Presejanje za raka dojk

Prednosti in slabosti presejanja za raka dojk

Državni presejalni program za raka dojk DORA je organiziran populacijski program za zgodnje odkrivanje raka dojk. Rak dojk je namreč najpogostejši rak pri ženskah, letno jih v Sloveniji zboli okoli 1.300, večina po 50. letu. Cilj presejalnega programa je zmanjšanje umrljivosti za rakom dojk med ženskami v ciljni populaciji za 25 do 30 odstotkov.
V presejalni program DORA so vključene vse ženske med 50. in 69. letom v Sloveniji, ki jih vsaki dve leti vabimo na presejalno mamografijo, t. j. rentgensko slikanje dojk. Pomembno je, da ste seznanjeni s prednostmi in slabostmi presejanja z mamografijo, kar vam omogoča svobodno in prostovoljno odločitev za udeležbo v programu DORA. Udeležba v presejalnem programu ne bo preprečila nastanka raka dojk, bo pa ta lahko odkrit zgodaj in bo zato zdravljenje lahko uspešnejše.

 

Prednosti presejanja z mamografijo

  • Zgodnje odkrivanje raka. V presejalnem programu z mamografijo večinoma odkrivamo majhne rake. Odkrivanje majhnih rakov lahko pomeni bistveno boljše možnosti za uspešno ozdravitev. Večina žensk, ki se udeleži slikanja dojk, bo imela normalen izvid (na mamografskih slikah ni vidnih bolezenskih sprememb).
  • Mamografija je dokazano najbolj zanesljiva in natančna metoda za ugotavljanje začetnih rakavih sprememb pri ženskah med 50. in 69. letom, ko še ni vidnih ali tipnih znakov bolezni.
  • Manj obsežno zdravljenje. Pri majhnih rakih, ko bolezen še ni napredovala, je zdravljenje pogosto manj obsežno. Običajno se pri operaciji odstrani le rakavo tkivo in ne celotna dojka, prav tako ni potrebna odstranitev vseh bezgavk v pazduhi. Manj je sistemskega zdravljenja (npr. kemoterapije) ali le to sploh ni potrebno.
  • Hitrejše okrevanje. Manj obsežno zdravljenje omogoča hitrejše okrevanje in hitrejšo vrnitev na delo ter v normalno življenje, kar lahko pomeni boljšo kakovost življenja.
  • Boljše preživetje. Prej ko odkrijemo raka dojk, boljše je lahko preživetje.
  • Znižanje umrljivosti. Rezultati študij kažejo, da redne mamografije pri ženskah med 50. in 69. letom pomembno znižajo umrljivost za rakom dojk.

 

Slabosti presejanja z mamografijo

  • Rentgenski žarki. Pri mamografiji uporabljamo nizkoenergijske rentgenske žarke. Količina prejetega rentgenskega sevanja je pri eni mamografiji približno 10-krat manjša od CT-preiskave prsnega koša. Koristi presejalne mamografije v organiziranih programih so večje od morebitne škode zaradi izpostavljenosti sevanju.
  • Stiskanje dojk ob slikanju. Stiskanje dojke pri mamografiji je pomembno za boljši prikaz tkiva dojke. Nekatere ženske ga lahko občutijo kot boleče in neprijetno, vendar je kratkotrajno (le nekaj sekund za vsako sliko). Stiskanje dojk ne povzroča raka. Pri suhi, občutljivi ali razdraženi koži dojke obstaja možnost, da pri stisku dojke koža razpoka; v teh primerih se predhodno posvetujte z osebjem na mestu slikanja v programu DORA.
  • Intervalni rak. Včasih (redko) se zgodi, da je pri ženski rak dojk odkrit v manj kot dveh letih po zadnji mamografiji z normalnim izvidom. Nekateri raki, ki so na srečo redki, namreč zelo hitro rastejo. Nekateri tipi rakov pa so zaradi gostega žleznega tkiva ali neenakomerne rasti tumorja na mamografiji težje prepoznavni – govorimo o napačno negativnem izvidu. Zato je pomembno redno mesečno samopregledovanje dojk.
  • Prediagnosticiranje. V presejalnem programu lahko odkrijemo tudi predinvazivnega ali invazivnega raka dojk, ki zaradi svoje neagresivne narave morda ne bi nikoli ogrožal življenja ženske. Ob diagnozi ne moremo oceniti, kateri rak bi in kateri ne bi ogrožal življenja ženske, zato vse odkrite rake dojk zdravimo na enak način.
  • Napačno pozitiven izvid presejanja. Mamografija odkrije sumljive spremembe v dojkah približno pri vsaki dvajseti slikani žensk, ki je nato povabljena na dodatne diagnostične preiskave. To lahko pri ženski povzroči zaskrbljenost, velikokrat po nepotrebnem, saj se pri večini žensk po opravljenih dodatnih preiskavah izkaže, da nimajo raka dojk.

POMEMBNO!

Za rakom dojk lahko zbolite tudi v manj kot dveh letih po zadnji mamografiji z normalnim izvidom, zato v programu DORA svetujemo redno mesečno samopregledovanje dojk. Ob kakršnihkoli spremembah dojk (vidnih ali tipnih) se obrnite na svojega osebnega zdravnika ali ginekologa. Pravilen postopek pregleda dojk si lahko ogledate na tej povezavi.

Dodatne informacije

  • na tel. številki 080 27 28 (delavnik med 9. in 12. uro)
  • dora@onko-i.si
  • vprašajte svojega zdravnika

Onkološki inštitut Ljubljana

Državni presejalni program za raka dojk

Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana

Kontakt

080 27 28 (vsak delavnik med 9. in 12. uro)

dora@onko-i.si

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava