Državni presejalni program za raka dojk DORA je organiziran populacijski program za zgodnje odkrivanje raka dojk. Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah. Letno jih v Sloveniji zboli skoraj 1.600, večina po 50. letu. Cilj presejalnega programa je zmanjšanje umrljivosti za rakom dojk med ženskami v ciljni populaciji za 25 do 30 odstotkov.
V program DORA so vključene vse ženske med 50. in 69. letom v Sloveniji brez predhodne diagnoze raka dojk, ki jih vsaki dve leti vabimo na presejalno mamografijo, t. j. rentgensko slikanje dojk. Pomembno je, da ste seznanjeni s prednostmi in slabostmi presejanja z mamografijo, kar vam omogoča svobodno in prostovoljno odločitev za udeležbo v programu DORA. Udeležba v presejalnem programu ne bo preprečila nastanka raka dojk, bo pa ta lahko odkrit zgodaj in bo zato zdravljenje lahko uspešnejše.

Prednosti presejanja z mamografijo

• Zgodnje odkrivanje raka dojk: V presejalnem programu z mamografijo večinoma odkrivamo majhne rake.
• Večja verjetnost ozdravitve: Pri zgodaj odkritem raku dojk je verjetnost ozdravitve večja.
• Manj obsežno zdravljenje: Običajno se pri operaciji odstrani le rakavo tkivo in ne cela dojka, prav tako večinoma ni potrebna odstranitev vseh bezgavk v pazduhi. Manj je sistemskega zdravljenja (npr. kemoterapije).
• Hitrejše okrevanje: Manj obsežno zdravljenje pomeni manj neželenih učinkov, omogoča hitrejše okrevanje in hitrejšo vrnitev v običajno življenje.
• Zmanjšanje umrljivosti: Redne mamografije pri ženskah med 50. in 69. letom pomembno zmanjšajo umrljivost za rakom dojk.  
• Boljša kakovost življenja za žensko in njene najbližje.
• Mamografija je dokazano najbolj zanesljiva in natančna metoda za odkrivanje začetnih rakavih sprememb v dojkah v tem starostnem obdobju.

Slabosti presejanja z mamografijo

• Redko je lahko rak dojk odkrit tudi v obdobju med dvema rednima presejalnima mamografijama (intervalni rak). 
• Napačno pozitivni izvidi: z mamografijo odkrijemo sumljive spremembe v dojkah pri eni od dvajsetih slikanih žensk, kar povzroči zaskrbljenost. Pri večini žensk se po opravljenih dodatnih preiskavah izkaže, da nimajo raka dojk in je bila skrb odveč.
• Rentgensko sevanje: pri mamografiji uporabljamo rentgenske žarke, vendar so prejeti odmerki sevanja na sodobnih mamografih nizki. Zato so koristi presejalne mamografije v organiziranih presejalnih programih večje od morebitne škode zaradi izpostavljenosti rentgenskim žarkom.
• V presejalnem programu lahko odkrijemo raka dojk, ki morda ne bi ogrožal življenja ženske. Ob diagnozi tega ne moremo oceniti, zato vse odkrite rake dojk zdravimo (prediagnosticiranje).
• Stiskanje dojk ob slikanju: pri mamografiji je stisk dojk pomemben za boljši prikaz tkiva. Stisk je lahko za nekatere ženske boleč in neprijeten, vendar je kratkotrajen in ne povzroča raka.