V ponedeljek, 29. 11., je na spletu potekal prvi DORIN dan, ki je bil namenjen sodelavcem v ambulantah družinske medicine, ginekoloških in referenčnih ambulantah ter ostalim, ki se pri svojem delu srečujejo z ženskami, ki so ustrezne za program DORA.
Izobraževanja se je udeležilo skoraj 100 poslušalcev, ki so prisluhnili temam na področju odkrivanja raka dojk v presejalnem programu DORA in zdravljenju odkritega raka dojk v presajanju. Udeležence je uvodoma pozdravila izr. prof. Irena Oblak, dr. med., strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana, ki upravlja in izvaja program DORA, ter poudarila pomen enake dostopnosti in visoke strokovnosti presejalnega programa. Izobraževanje je z uvodnim predavanjem začela vodja programa mag. Kristijana Hertl, dr. med., ki je predstavila program DORA, sledilo je predavanje Katje Jarm, dr. med., in Zvonke Kastelic, dipl. med. sest., o vabljenju in kazalcih kakovosti programa DORA, nato pa predavanje Miloša Vrhovca, dr. med., o nadzoru kakovosti v programu DORA, ki obsega tako nadzor sodelavcev, ki delajo v programu DORA (radiološki inženirji in radiologi, ki odčitavajo mamografske slike), kot tudi nadzor mamografskih aparatov v vseh presejalnih centrih in enotah po Sloveniji. Dileme glede sevanja mamografskih aparatov je predstavil mag. Urban Zdešar z Zavoda za varstvo pri delu, ki je izpostavil, da je sevanje pri mamografiji nizko in da je korist zgodnjega odkrivanja raka dojk z mamografijo bistveno večja kot tveganje, da bi z mamografijo povzročili raka dojk. O sodobnih načinih zdravljenja raka dojk je spregovorila internistična onkologinja dr. Simona Borštnar, dr. med., ki je predstavila pomen zgodnjega odkrivanja raka dojk tudi z vidika zdravljenja. To je pri majhnih in na dojko omejenih rakih, ki jih večinoma odkrivamo v programu DORA, bistveno manj obsežno, manj je tudi sistemskega zdravljenja, običajno je potrebna le kirurška odstranitev rakavega tkiva. To pa bistveno vpliva na kakovost življenja bolnic in njihov povratek nazaj na delo. DORIN dan je v zaključku s svojimi sporočili pomembno obogatila še družinska zdravnica asist. dr. Vesna Homar, dr. med., ki je predstavila vprašanja in dileme na temo presejalnega programa za raka dojk DORA, s katerimi se srečuje družinski zdravnik v odnosih s svojimi pacientkami.
Na koncu je tekla še diskusija glede uporabe različnih diagnostičnih metod glede na starost žensk, pri čemer je mag. Hertl poudarila, da ultrazvočna preiskava dojk vsekakor ni primerljiva metoda z mamografijo za odkrivanje zgodnjih sprememb na dojkah, lahko pa je dopolnilna metoda. Glede širjenja starostne skupine za program DORA navzdol do 45. leta ali navzgor do 74. leta, pa je mag. Hertl povedala, da v Evropi na podlagi Evropskega načrta za boj proti raku - Europe's Beating Cancer Plan potekajo raziskave za oblikovanje novih smernic presejanja za raka dojk, ki bodo določile v katero smer bodo presejalni programi za raka dojk šli – ali v smeri posamezni ženski prilagojenega presajanja ali v splošno širjenje starostne skupine ustreznih žensk.
Ob zaključku prvega DORINEGA dne je potekala tudi anketa o tem, kateri temi bi se posvetili na naslednjem izobraževalnem dogodku. Večina je odgovorila, da bi želeli več poslušati o celostni rehabilitaciji bolnic z rakom dojk, pa tudi dednem raku dojk.
Veseli nas, da smo uspešno zaključili prvi DORIN dan in se ob tej priložnosti še enkrat zahvaljujemo vsem predavateljem, udeležencem in ostalim, ki ste poskrbeli za ta izjemen dogodek, za katerega načrtujemo, da bo v prihodnje postal tradicionalno izobraževalno srečanje za zdravstvene delavce doma in v tujini.
V kratkem bomo objavili tudi posnetek izobraževanja na YouTube kanalu. Če bi si ga želeli ogledati, nam lahko pišete na dora@onko-i.si.
