Epidemiologinja dr. Livia Giordano iz Centra za preventivo raka Torino, ki je tudi članica delovne skupine za razvoj smernic za celostno obravnavo raka dojk pri Evropski komisiji, je pohvalila odlično organiziranost slovenskega presejalnega programa za raka dojk. Navdušena je bila nad vrhunskim sistemom spremljanja in nadzora kakovosti v presejanju, ki ga je označila za zelo inovativnega in pogumnega. Po izkazanih kazalcih kakovosti je namreč med boljšimi presejalnimi programi v Evropski uniji. Kot je dejala Livia Giordano, so lahko slovenske ženske zelo zadovoljne, da živijo v državi, ki tako dobro skrbi za njihovo zdravje.
Začetki programa DORA
Mednarodna agencija za raziskave raka, ki deluje v okviru Svetovne zdravstvene organizacije, je leta 2002 potrdila, da je dovolj znanstvenih dokazov za to, da populacijski presejalni programi lahko zmanjšajo breme smrti zaradi raka dojk. Slovenija se je odločila slediti evropskim priporočilom in se začela pripravljati na uvedbo presejalnega programa za raka dojk. Priprave so potekale na Onkološkem inštitutu Ljubljana med leti 2003 in 2007, ko je načrt centraliziranega presejanja za raka dojk v Sloveniji potrdil tudi Zdravstveni svet. 21. aprila 2008 je program DORA začel delovatina Onkološkem inštitutu Ljubljana, ko je bila slikana prva ženska. Poleg OI so program DORA na začetku izvajali še v mobilnih enotah na širšem območju Ljubljane, nato pa se je slikanje žensk z mamografijo razširilo v Splošno bolnišnico Trbovlje, Zdravstveni dom Ljubljana, Zdravstveni dom Maribor in Univerzitetni klinični center Maribor.
Širitev programa DORA po Sloveniji
Leta 2015 so partnerji programa Ministrstvo RS za zdravje, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Onkološki inštitut Ljubljana kot nosilec programa DORA pripravili nov strateški načrt širitve do leta 2020. Revizijo prvotnega koncepta širjenja programa za vse slovenske ženske v starosti od 50 do 69 let so narekovale predvsem zaostrene finančne razmere v državi. Ključni novosti novega načrta širitve sta bili uporaba obstoječih digitalnih mamografov v zdravstvenih ustanovah po Sloveniji in širitev znanja za delo v programu DORA na sodelujoče izvajalce. Po novem načrtu širitve se je program DORA najprej širil v Splošno bolnišnico Ptuj (2015), Bolnišnico za ginekologijo in porodništvo Kranj, Splošno bolnišnico Izola, Splošno bolnišnico Nova Gorica in Zdravstveni dom Novo mesto (2016) ter nato v letu 2017 še v murskosoboško, slovenjgraško in celjsko splošno bolnišnico. S tem je postal program DORA dostopen za vse slovenske ženske med 50. in 69. letom, kar je pogoj za doseganje ključnega cilja programa zgodnjega odkrivanja raka dojk DORA, zmanjševanja umrljivosti v ciljni populaciji za 25 do 30 %.
V letu 2018 je z začetkom delovanja programa DORA v Zdravstvenem domu Celje, mobilni enoti OI na Jesenicah in začetkom slikanja na mamografu v Splošni bolnišnici Brežice dosežen tudi cilj, da so vse ustrezne ženske iz cele Slovenije aktivno vabljene v program DORA. Letos se načrtuje tudi otvoritev presejalno-diagnostičnega centra programa DORAv Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, kamor bodo ženske iz severovzhodne Slovenije vabljene na nadaljnje preiskave in zdravljenje.
V 10 letih odkritih 2.000 rakov, večinoma na začetni stopnji
Od aprila 2008, ko je bila na OI slikana prva ženska, do aprila 2018 so v programu DORA opravili 312.262 mamografij in pri 2.004 ženskah odkrili raka dojk, ki ga ženske večinoma niso same zatipale. Zgodnje odkrivanje raka dojk, ko še ni tipnih ali vidnih sprememb, omogoča večjo verjetnost ozdravitve in bolj kakovostno življenje žensk, pri katerih je bil rak dojk ugotovljen. Od začetka uvedbe programa DORA je bila udeležba vabljenih žensk 73 %, kar je med drugim potrditev, da program izvajajo na učinkovit in ženskam prijazen način. Za zniževanje umrljivosti v ciljni populaciji je pomembno, da se najmanj 70 % žensk odzove vabilu na presejalno mamografijo, ki je edina strokovno priznana metoda za zgodnje odkrivanje raka dojk, ko še niso vidni ali tipni znaki bolezni. Danes v programu DORA izvajajo slikanje žensk na 20 mamografskih aparatih po vsej Sloveniji(dora.onko-i.si/presejalni-centri/), kamor letno vabijo okoli 140.000 žensk. Vsi presejalni centri programa DORA delujejo po enotnih standardih kakovosti, v njih pa poteka stalen strokovni nadzor.
Program DORA prepoznan kot odlična zdravstvena storitev
Program DORA je centralizirano voden in organiziran populacijski program, ki slovenskim ženskam med 50. in 69 letom starosti zagotavlja enakopraven dostop do sistema zgodnjega odkrivanja in pravočasne obravnave raka dojk. Deluje po visokih evropskih smernicah kakovosti, kar omogoča stalen nadzor skozi celoten postopek izvajanja presejalnega programa za raka dojk – slikanje, odčitavanje mamografskih slik in nadaljnja obravnava. Poleg tega si sodelavci v programu DORA prizadevajo, da ne le s svojo strokovnostjo, temveč tudi s prijaznostjo, ustvarjajo program DORA prijazen, učinkovit in uspešen. V slovenskem zdravstvenem sistemu je prepoznan kot odlična zdravstvena storitev, ki izkazuje transparentne in jasno merljive učinke tudi s pomočjo enotne informacijske tehnologije in stalnega izobraževanja zaposlenih. Na ta način je prepoznan tudi kot dober primer državnega presejalnega programa za raka v Evropi in svetu.