V zadnjem času so se na svetovnem spletu in na družbenih omrežjih pojavile strokovno neutemeljene objave o mamografiji. V Državnem presejalnem programu za raka dojk DORA objavljamo ključna dejstva o mamografiji, ki temeljijo na številnih kliničnih raziskavah.

V Sloveniji imamo uspešen in kakovosten presejalni program za raka dojk DORA. Namenjen je ženskam med 50. in 69. letom starosti, ki jih vsaki dve leti povabimo na mamografijo. V zadnjih letih se ga udeležuje že več kot 77 odstotkov vseh povabljenih žensk med 50. in 69. letom starosti. V programu DORA med navidezno zdravimi ženskami, ki nimajo znakov bolezni, z mamografijo odkrivamo bolezen na začetni stopnji, ko ženska sama spremembe še ne more zatipati ali opaziti. Zgodaj odkrit rak dojk praviloma pomeni bistveno uspešnejše zdravljenje in večje preživetje. S kakovostnim presejanjem z mamografijo lahko zmanjšamo umrljivost za rakom dojk v ciljni populaciji do 30 %.

Mamografija je dokazano najbolj zanesljiva in natančna metoda za zgodnje odkrivanje raka dojk v ciljni skupini žensk. Je edina s kliničnimi raziskavami podprta metoda za presejanje, s katero lahko pomembno prej odkrivamo rake dojk – v zelo zgodnji fazi bolezni, ko še niti tipni niso. Po podatkih Registra raka Republike Slovenije je v Sloveniji petletno preživetje bolnic z omejeno boleznijo že več kot 95-odstotno, tistih z razsejano boleznijo pa komaj 20-odstotno. Poleg tega je zdravljenje majhnih, na dojko omejenih rakov manj obsežno, posledično je hitrejše tudi okrevanje in boljša kakovost življenja.

Mamografija je regentska preiskava. Vendar je količina rentgenskih žarkov majhna in jo lahko primerjamo sevanju naravnega okolja, ki mu je človek izpostavljen v nekaj tednih življenja. Predstavlja le minimalno tveganje za nastanek raka. Po ocenah nekaterih tujih raziskav bi mamografija lahko povzročila največ okrog dva raka na 100.000 slikanih žensk v starosti 50 let. Pri starejših ženskah pa se tveganje še zmanjšuje, saj se občutljivost tkiv na sevanje s starostjo manjša. Vendar želimo poudariti, da koristi, ki jih prinaša kakovosten presejalni program, močno odtehtajo morebitna tveganja. V letu 2023 smo v programu DORA slikali nekaj več kot 114.000 navidezno zdravih žensk, in odkrili 620, večinoma majhnih, na dojko omejenih rakov, ki jih lahko zelo uspešno zdravimo.

Nekatere ženske skrbi, da bi stisk dojke med mamografijo povzročil rast tumorjev ali širjenje metastaz. Ta skrb je popolnoma odveč, raziskave namreč kažejo prav nasprotno. Stisk dojke je pomemben za boljši prikaz tkiva in kakovostno odčitavanje mamografskih slik ter prepoznavanje zgodnjih rakavih sprememb v dojki. Hkrati pa stisnjena dojka prejme celo manj rentgenskih žarkov kot nestisnjena. Ženske skrbi tudi bolečina med mamografijo. Vedeti je treba, da večina žensk ob stisku, ki traja le nekaj sekund, čuti kratkotrajno nelagodje, le redkeje tudi bolečino. Ta pa mine takoj, ko stisk popusti. Da se bolečini izognemo, je pomembno, da je ženska med preiskavo čimbolj sproščena. Ženska se lahko pred mamografijo posvetuje z inženirjem, ki spremlja stisk in ga prilagodi glede na strukturo njenih dojk. V programu DORA si prizadevamo, da žensko sprejmemo v prijaznem okolju ter da ji zagotovimo strokovno in varno obravnavo.

V programu DORA zagotavljamo stalni dnevni nadzor nad mamografskimi aparati. Prav tako izvajamo nadzor kakovosti dela vseh radioloških inženirjev, ki so posebej usposobljeni in izobraženi za slikanje žensk v programu. Kakovost dela v presejalnem programu s poudarkom na rezultatih pri odkrivanju rakov dojk je dovolj velika, da bomo lahko tudi v Sloveniji v naslednjih letih zmanjšali umrljivost zaradi raka dojke v ciljni populaciji žensk za 25–30 %. In kar je najpomembnejše, vsako rešeno življenje je neprecenljivo.