Program DORA se ob začetku rožnatega oktobra pridružuje ozaveščanju o raku dojk in pomenu zgodnjega odkrivanja te bolezni. Če je rak dojk odkrit zgodaj, je zdravljenje praviloma zelo uspešno. Gradivo je namenjeno medijem, društvom, lokalnim skupnostim in drugim, ki si prizadevate ozaveščati o raku dojk. Za vaše sodelovanje se vam najlepše zahvaljujemo.

Za dodatne informacije smo vam na voljo na elektronskem naslovu vskrbec@onko-i.si in na tel. št. 01 587 90 46 (Vesna Škrbec, program DORA, Onkološki inštitut Ljubljana).­

Gradivo o raku dojk in Državnem presejalnem programu za raka dojk DORA ob začetku rožnatega oktobra

O raku dojk

Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah v razvitem svetu, tudi v Sloveniji. V letu 2020, ko so na voljo zadnji podatki Registra raka RS, je za rakom dojk zbolelo 1.459 oseb, od tega 1.448 žensk in 11 moških, umrlo pa 472 žensk in 3 moški. To predstavlja 8 % manj odkritih rakov dojk pri ženskah (131) glede na oceno Registra raka za leto 2020, ki je bila, da bo za rakom dojk v letu 2020 zbolelo 1.579 žensk. Padec števila odkritih rakov dojk v 2020 je manjši, kot so kazale prve napovedi (Onkovid), ko je bil delež obravnavanih primerov raka dojk spomladi 2020 manjši za 40 % v primerjavi z letom 2019, v 2021 pa je bil konstantno za okoli 10 % manjši. V primerjavi z nekaterimi zahodnimi državami je ta upad novih primerov raka dojk podoben ali celo manjši (Škotska, Anglija, ZDA).
Pri raku dojk je treba upoštevati še nekaj posebnosti. V Sloveniji deluje presejalni program za zgodnje odkrivanje raka dojk DORA. V prvem valu epidemije leta 2020 se je program DORA, tako kot tudi druga dva slovenska presejalna programa za raka ZORA in Svit, zaustavil za dobra dva meseca. Po ponovnem zagonu so z dodatnim delom uspeli povabiti vse ženske, ki so jim morali zaradi prekinitve odpovedati termin mamografije. Med epidemijo so povabljene ženske tudi same odpovedovale udeležbo v programu DORA in jo prestavljale na naslednje leto (zaradi protikovidnih ukrepov, strahu pred okužbo…). Nobena ženska ni zaradi ustavitve programa na vabilo v ponovni krog presejanja čakala več kot 30 mesecev, kar je sprejemljivo glede na priporočila evropskih smernic. Z dodatnimi termini slikanja so v prvih treh mesecih 2021 nadomestili vse mamografije, ki jih niso uspeli izvesti v 2020. Dobra novica je, da v programu DORA na podlagi podatkov za leto 2021 in 2022 že ugotavljajo, da epidemija po spremljanih kazalnikih kakovosti ne bo imela dolgoročnega vpliva na breme raka dojk v ciljni populaciji žensk 50-69 let.
Rak dojk spada med bolezni z dobrim preživetjem in je po petletnem čistem preživetju v primerjavi z drugimi izbranimi raki v Sloveniji na 2. mestu pri ženskah. Petletno čisto preživetje slovenskih bolnic, zbolelih med letoma 2013 in 2017, je bilo 88-odstotno. Izboljšanje izida bolezni je bilo doseženo predvsem z uvajanjem novih zdravil v zdravljenju zgodnjega raka, pa tudi boljšo ozaveščenostjo, boljšo diagnostiko in tudi organiziranim presejanjem žensk v starosti od 50 do 69 let v programu DORA. 

Nevarnostni dejavniki za nastanek raka dojk in preventivno ravnanje 

Verjetnost, da ženska zboli za rakom dojk, se s starostjo povečuje. Pomembno vlogo pri razvoju raka dojk imajo tudi reproduktivni, hormonski in genetski dejavniki ter dejavniki življenjskega sloga. Večjo ogroženost za nastanek raka dojk opažajo pri ženskah, ki so dobile prvo menstruacijo pred 12. letom in prišle v menopavzo po 50. letu starosti; pri tistih, ki niso rodile ali so prvič rodile po 30. letu. Z večjo ogroženostjo je povezano tudi dolgotrajno nadomestno hormonsko zdravljenje v menopavzi. Pri ženskah, katerih krvni sorodniki so zboleli za rakom dojk in/ali rakom jajčnikov, je ogroženost, da bodo zbolele večja, če so sorodnice zbolele pred menopavzo in če gre za sorodnice v prvem ali drugem kolenu (mati, sestra, hčerka, teta ali babica). Redkeje je rak tudi posledica genetske okvare, ki se na potomce prenaša od staršev. Danes poznajo že več genov, ki so lahko vpleteni v razvoj dedne oblike raka dojk in/ali raka jajčnikov. Med njimi sta klinično daleč najbolj pomembna BRCA1 in BRCA2. Med nevarnostnimi dejavniki življenjskega sloga so najpomembnejši uživanje alkohola, debelost po menopavzi in telesna nedejavnost.
Pri preventivi raka dojk ima sekundarna preventiva (udeležba v presejalnem programu DORA in zgodnje odkrivanje) zelo veliko vlogo, saj večkrat s primarno preventivo težje vplivamo na preprečevanje raka dojk. Ženskam svetujejo, da skozi vse svoje življenje skrbijo za zdrav življenjski slog in si redno mesečno samopregledujejo dojke ter se redno udeležujejo preventivnega programa za zgodnje odkrivanje raka dojk DORA. 

O Državnem presejalnem programu za raka dojk DORA

V Državni presejalni program za raka dojk DORA so vključene vse slovenske ženske v starosti od 50 do 69 let, ki jih vsaki dve leti povabijo na preventivno mamografijo oz. slikanje dojk. Cilj programa je zmanjšanje umrljivosti za rakom dojk med ženskami v ciljni populaciji za 25 do 30 odstotkov. V presejalnem programu z mamografijo večinoma odkrivajo majhne rake, ki jih s samopregledovanjem še ni možno zatipati. Odkrivanje majhnih rakov lahko pomeni bistveno boljše možnosti za uspešno ozdravitev. 
Program DORA je centralizirano voden presejalni program za zgodnje odkrivanje raka dojk in deluje po strogih evropskih smernicah kakovosti, pri čemer upravljanje programa in izvajanje zdravstvenih storitev celovito opredeljujejo Programske smernice programa DORA. V enem letu v program DORA povabijo povprečno 140.000 ustreznih žensk in opravijo okoli 110.000 mamografij, udeležba vabljenih žensk pa je v zadnjih letih nad 75-%. 
Približno 3.500 vseh slikanih žensk letno povabijo na dodatne obravnave zaradi sumljivih sprememb na preventivni mamografiji, okoli 620 ženskam z dodatnimi diagnostičnimi preiskavami odkrijejo raka dojk. Nosilec in upravljalec programa DORA je Onkološki inštitut Ljubljana, ki ob načrtovanju izvajanja presejalnega programa in strokovnem nadzoru nad delom presejalnih centrov skrbi tudi za centralno vabljenje žensk. Slikanje žensk v programu DORA poteka na 19 lokacijah po Sloveniji v javnozdravstvenih zavodih (bolnišnicah, zdravstvenih domovih) in mobilnih enotah programa DORA.

Rezultati programa DORA v obdobju od 2018 do prve polovice leta 2023

Dobra novica je, da v programu DORA na podlagi podatkov za leto 2021 in 2022 že ugotavljajo, da epidemija po spremljanih kazalnikih kakovosti ne bo imela dolgoročnega vpliva na breme raka dojk v ciljni populaciji žensk 50-69 let. 10 % manj opravljenih presejalnih mamografij v epidemičnem letu 2020 so uspeli nadoknaditi do prve polovice leta 2021, ravno tako število odkritih rakov. V obeh epidemičnih letih 2020 in 2021 so uspeli ohraniti rezultate na ravni pred epidemijo, in sicer s številnimi ozaveščevalnimi akcijami o pomenu zgodnjega odkrivanja raka dojk tudi med epidemijo covid-19, z ukrepi za zmanjševanje širjenja okužbe z novim koronavirusom ter aktivnim nadomeščanjem odpovedanih mamografij zaradi začasne zaustavitve programa spomladi 2020. 

Leta 2020 je tako v programu DORA presejalno mamografijo opravilo 99.679 žensk, v letu 2021 pa 113.679. V letu 2020 se je preventivne mamografije udeležilo 74 % vseh povabljenih žensk, v letu 2021 pa 78 %. Raka dojk so leta 2020 odkrili pri 600 ženskah, v letu 2021 pa pri 668 ženskah. Lani je presejalno mamografijo opravilo 109.562 ženk, udeležba je bila 78-%, raka dojk so odkrili pri 590 ženskah.  V prvi polovici letošnjega leta (1. 1. – 30. 6. 2023) so opravili presejalno mamografijo pri 64.477 v starosti med 50 in 69 let, vabilu se je odzvalo 76 % vabljenih žensk. V tem obdobju so odkrili raka dojk pri 344 ženskah, večinoma majhnih in omejenih na dojko, vendar podatki še niso dokončni.

Pri rakih dojk, odkritih v programu DORA, spremljajo tudi razširjenost bolezni v pazdušne bezgavke. 80 % žensk ima bolezen omejeno na dojko in se še ni razširila v pazdušne bezgavke. Ta delež je v programu DORA stalen in je ostal enak tudi v obeh letih epidemije covida-19, kot tudi po epidemiji.
 

Tabela 1: Število slikanih žensk, udeležba vabljenih žensk in število odkritih rakov dojk v programu DORA  v letih 2018, 2019, 2020, 2021, 2022 in v prvi polovici leta 2023

(*) število še ni dokončno.

Prvi učinki programa DORA na zdravljenje bolnic z rakom dojk 

Prve učinke programa DORA so letos predstavili na strokovnem simpoziju ob 15. obletnici programa. Strokovnjaki ugotavljajo, da so učinki programa DORA na zdravljenje že vidni in se bodo v naslednjih letih pričakovano še bolj odražali tako na manjšem obsegu zdravljenja kot boljšem izidu bolezni, kar bo vplivalo na večjo kakovost življenja bolnic z rakom dojk. 
Bolnice z rakom dojk, odkritem v programu DORA imajo bistveno večjo možnost ohranitvene operacije dojk in odstranitev samo ene do največ treh pazdušnih bezgavk, in ne vseh bezgavk, kar vpliva na hitrejše okrevanje in povratek v vsakdanje življenje. Trend izboljšanja se kaže tudi skozi učinke sistemskega zdravljenja bolnic. Napredek sistemskega zdravljenja, ki je na voljo bolnicam v Sloveniji, in odkrivanje raka dojk v nižjih stadijih sta že zmanjšala umrljivost zaradi raka dojk v zadnjih 20 letih, k čemur je in še bo pomembno pripomoglo tudi odkrivanje raka dojk s presejalno mamografijo. Učinke beležijo tudi pri zdravljenju z obsevanjem, saj bolnice, ki jim je bil rak dojk odkrit v programu DORA, potrebujejo manjši obseg zdravljenja z obsevanjem ter imajo zato manjšo verjetnost za zaplete zdravljenja z obsevanjem.

O mamografiji v programu DORA

Mamografija je trenutno dokazano najbolj zanesljiva in natančna metoda za odkrivanje začetnih rakastih sprememb v dojki, Zelo dobro prikaže tudi mikrokalcinacije, ki so lahko prvi znak nastajajočega raka v dojki. Z mamografijo v programu DORA odkrivajo rakave spremembe v dojkah, ki so tako majhne, da jih ženska sama še ne more zatipati in je bolezen v večini primerov na začetni stopnji, ko je zdravljenje lahko zelo uspešno. 
Mamografija je rentgensko slikanje dojk, ki poteka na posebnem aparatu – mamografu. Slikanje izvede radiološki inženir. Dojko pri slikanju namesti med dve plastični plošči, ki jo za kratek čas stisneta. Pri stisnjeni dojki dosežejo dobro razprto tkivo, kar omogoča boljše prepoznavanje sumljivih sprememb in nižjo dozo sevanja. Posebne priprave na mamografijo niso potrebne. Pred mamografijo na kožo ne nanašajte dezodorantov, pudrov ali parfumov. Te snovi lahko vsebujejo mineralne delce, ki so vidni na posnetkih in motijo zdravnika radiologa pri oceni mamografske slike. Pred slikanjem prav tako odstranite ves viseč nakit (verižice, uhane). 

Naročanje na mamografijo v program DORA

V program DORA so ženske povabljene na preventivno mamografijo vsaki dve leti od 50. do 69. leta. Ženske v koledarskem letu, ko dopolnijo 50 let, prejmejo po pošti prvo vabilo z datumom in uro ter lokacijo presejalnega centra programa DORA, kjer bodo opravile preventivno mamografijo. Ženske se na mamografijo lahko naročijo tudi same na dora@onko-i.si ali med 9. in 12. uro na telefonski številki 080 27 28. Ženska opravi mamografijo ob uri, ko je naročena. Ob obisku presejalnega centra žensko sprejme zdravstveni administrator ali radiološki inženir; oba sta posebej usposobljena za delo v programu DORA. Radiološki inženir se z vsako žensko pogovori o morebitnih težavah z dojkami, pregleda kožo dojk in nato opravi mamografijo oziroma slikanje dojk. Celoten obisk presejalnega centra bo ženski vzel približno 30 minut njenega časa. 

Pregled mamografskih slik in izvidi v programu DORA

Vsako mamografsko sliko v programu DORA neodvisno pregledata dva zdravnika radiologa, kar pripomore k večji zanesljivosti izvida. Če eden od njiju (ali oba) mamografsko sliko oceni kot sumljivo, jo pregleda še tretji nadzorni radiolog. V programu DORA zagotavljajo, da je ženska v roku sedmih do 10 delovnih dni obveščena o izvidih slikanja in dodatnih preiskavah. Če na slikah ni vidnih posebnosti, pisni izvid mamografije ženska prejme v sedmih delovnih dneh. Večina žensk, ki se udeležijo preventivne mamografije, ima normalen izvid in so v program DORA znova povabljene čez dve leti. Če se na slikah pokaže sprememba v dojkah, je ženska poklicana na dodatne preiskave na Onkološki inštitut Ljubljana ali  v Univerzitetni klinični center Maribor, odvisno od lokacije presejalnega centra, kjer je opravila mamografijo. Dodatne preiskave po opravljeni presejalni mamografiji običajno obsegajo dodatno slikanje dojk oz. ultrazvočni pregled dojk. Večino sprememb v dojkah se lahko pojasni že s temi preiskavami in tako ženska lahko že na dan dodatnih preiskav ve, da v njenih dojkah ni vidnih sumljivih sprememb. Le pri manjšem deležu žensk se opravi še punkcija tkiva dojke. Rezultati punkcije so znani v sedmih do 10 delovnih dneh. Redkeje je potrebno slikanje dojk z magnetno resonanco. 
Če ženska sama zatipa tumor ali ima druge težave z dojkami, naj obišče svojega ginekologa ali družinskega zdravnika, ki jo bo po strokovni presoji čim prej napoti v najbližji Center za bolezni dojk, kjer opravijo poleg mamografije tudi klinični pregled, in/ali ultrazvok dojk. 

Kontakti programa DORA za ženske: brezplačna telefonska številka: 080 27 28 vsak delavnik med 9. in 12. uro; elektronska pošta dora@onko-i.si ali prek spletnega obrazca na https://dora.onko-i.si/prenarocanje