V maju 2024 smo organizirali 3. Dorin dan, kjer smo predstavili pomen komunikacije pri vseh korakih presejanja, s katerimi se srečuje ženska – od odločitve za udeležbo v presejalnem programu, do sporočanja diagnoze, če ji odkrijemo raka dojk. Izobraževalni dogodek je bil namenjen sodelavcem programa DORA, timom družinske medicine, reproduktivnega zdravstvenega varstva ter zaposlenim v presejalnih in drugih preventivnih programih.

Državni presejalni program za raka dojk DORA vabi na mamografijo ženske v starosti od 50. do 69. leta starosti z namenom zgodnjega odkrivanja raka dojk. Presejalni program deluje v skladu z evropskimi smernicami za zagotavljanje kakovosti, ki poudarjajo tudi primerno komunikacijo z ženskami. Program DORA z visoko udeležbo žensk in drugimi kazalniki kakovosti dokazuje, da je na področju komunikacije s ciljnimi javnostmi eden od primerov dobre prakse v slovenskem javnem zdravstvenem sistemu. Komuniciranju v programu DORA namenjamo osrednjo pozornost, saj je ključno za grajenje zaupanja v odnosu z ženskami.

Vodja programa DORA Barbara Mihevc Ponikvar, dr. med., je uvodoma predstavila program DORA in ključne kazalnike kakovosti. S stalnim nadzorom kakovosti v programu DORA zagotavljamo ženski varno in strokovno obravnavo. Pri tem je pomembna tudi komunikacija, zato se naši sodelavci redno izobražujejo in usposabljajo na področju komunikacijskih veščin. V zadnjih letih se ženske udeležujejo presejalne mamografije v 78 %, kar dolgoročno omogoča uspešnost programa in doseganje ključnega cilja, to je zmanjševanje smrti zaradi raka dojk v ciljni populaciji. V programu DORA odkrijemo že skoraj 80 % rakov na začetni stopnji, ko je ozdravitev praviloma zelo uspešna, zdravljenje manj obsežno, okrevanje hitrejše, kar vpliva na boljšo kakovost življenja bolnic.

Promocijo in komuniciranje s ciljnimi javnostmi je predstavila svetovalka za komuniciranje v programu DORA Vesna Škrbec. Izpostavila je vidik celovitega informiranja žensk, tudi o prednostih in slabostih mamografije, ki jih mora poznati ženska, ko sprejme odločitev o sodelovanju v programu DORA. Strateško komuniciranje je ključno za doseganje zaupanja v presejalnem programu za raka. Pomembno je, da ženska dobi enaka sporočila, ki so jasna in razumljiva na vseh komunikacijskih kanalih (vabilo, zloženka, spletno mesto, informacije v klicnem centru, medijske objave, predstavitve in drugih). V komuniciranju so pomembni iskrenost, verodostojnost in doslednost, kar gradi prepoznavnost programa DORA in dolgoročno zaupanje, ki je pogoj za udeležbo ženske. V programu DORA smo lani uspešno pripravili nov predstavitveni film o korakih ženske in ozaveščevalni kratek televizijski oglas. Posodobili smo tudi celostno grafično podobo z novim logotipom, ki s podobo metulja še prijaznejše komunicira z ženskami.

Sodelavka v klicnem centru programa DORA, medicinska sestra Stanka Sabo, je povzela ključne izzive, s katerimi se soočajo v komuniciranju z ženskami. V klicnem centru poteka vabljenje žensk za celotno Slovenijo. Prav tako ženskam pošiljajo obvestila o normalnih rezultatih presejalne mamografije, ženskam so na voljo za vprašanja po telefonu in elektronski pošti, obveščajo pa tudi o spremembah in odpovedih slikanj. Sodelavke redno sodelujejo pri predstavitvah programa DORA na različnih lokalnih dogodkih za zdravje tar na izobraževanjih splošne in strokovne javnosti. Dnevno odgovorijo na okoli 60 elektronskih sporočil in 130 telefonskih klicev. Večinoma je vsebina komuniciranja pojasnjevanje glede postopka mamografije, naročanje, prenaročanje, zavrnitev udeležbe, sprejemanje pohval in pritožb, vprašanja osebnih zdravnikov, medicinskih sester in študentov. Ženske zanimajo tudi bolj strokovna vprašanja glede mamografije dojk s silikonskimi vsadki, sevanja ipd. Včasih pa jih pokliče ženska, ki jo je strah mamografije, zato je vloga sodelavk v klicnem centru programa DORA ključna, da jo poskušajo pomiriti in jo opolnomočiti za udeležbo. 

Veronika Kutnar, vodja radioloških inženirjev v programu DORA, je predstavila komuniciranje z žensko ob sprejemu na presejanje in slikanju. Prvi osebni kontakt programa DORA z žensko je na sprejemu. Prizadevamo si, da žensko sprejmemo v prijaznem okolju in da ji pomagamo z vsemi usmeritvami ter informacijami. Mamografsko slikanje v programu DORA opravljajo posebej izobraženi in usposobljeni radiološki inženirji, ki pa jih ženske pogosto zamenjajo za medicinsko sestro ali zdravnika. Zato je pomembno, da se radiološki inženir predstavi ženski, ki jo bo slikal. Z žensko komunicira ves čas mamografije in jo sproti sprašuje po počutju in morebitni bolečini. Če je potrebno, stisk dojke prilagodi in pomaga ženski, da je čim bolj sproščena, saj to vpliva tako na bolečino kot na kakovost mamografske slike. Ključno je, da ima ženska občutek, da lahko nadzoruje stisk, saj je v tem primeru bolečina bistveno manj zaznana, kar nam ženske pogosto povedo po koncu mamografije.

Katja Kovše, dr. med., zdravnica radiologinja v programu DORA, je predavala o komuniciranju z žensko, ki ji v programu DORA odkrijemo raka dojk. Kako sporočiti, da so na mamografiji zdravniki odkrili spremembe in da je treba opraviti punkcijo in da je rezultat pokazal raka dojk? To je zagotovo eden najtežjih izzivov pri komuniciranju z bolnico, ki zahteva ustrezne komunikacijske veščine in spretnosti. Je ključnega pomena za kakovost življenja bolnic in njihovo sodelovanje v zdravljenju. V programu DORA odkrivamo bolezen pri navidezno zdravih ženskah, zato je pomembno, da so izvidi hitri. Rezultat punkcije sporočimo najkasneje v enem tednu po punkciji, ženski pa ga sporoči osebno zdravnik radiolog, na pogovoru je prisotna tudi diplomirana medicinska sestra, ki je ženski po sporočanju diagnoze na voljo za dodatna vprašanja. Pogovor z žensko opravimo v prijetnem okolju, za pogovor si vzamemo čas, natančno preučimo dosedanje izvide, na sporočanje povabimo tudi njene bližnje. Razumljivo, sočutno in bolnici prilagojeno posredujemo diagnozo raka dojk. Med pogovorom aktivno poslušamo in dovolimo ženski, da govori, jo spodbujamo h govoru, izražanju skrbi, občutkov in je ne prekinjamo. Vešče komuniciranje ob sporočanju diagnoze bolnici omogoča razumevanje poteka bolezni, varno okolje za izražanje skrbi in čustev, sodelovanje pri odločanju o nadaljnjih korakih ter boljše sprejemanje bolezni in boljšo kakovost življenja z boleznijo.

Gostili smo tudi odlične predavateljice, ki se v komuniciranju o presejalnih programih za raka z ženskami srečujejo izven programa DORA. Diplomirana medicinska sestra Damjana Škorc dela v referenčni ambulanti, kjer med drugimi pomembni nalogami s področja preventivnega zdravja skrbi tudi za ozaveščanje in spodbujanje k udeležbi v presejalnih programih za raka DORA, ZORA in Svit. Povedala je, da ženske pogosto skrbi bolečina in sevanje, kar jih ovira, da bi se udeležile presejalne mamografije. Po pogovoru se ženske pogosto odločijo za udeležbo, zato potem kar takoj pokliče ali piše v klicni center programa DORA in ženske naroči. V programu DORA spodbujamo, da nam referenčne medicinske sestre pošljejo kontakt ženske, ki se odloči za mamografijo, da jo lahko čim prej naročimo. Referenčna sestra ima tudi pomembno vlogo pri izobraževanju žensk o pravilnem samopregledovanju in opazovanju dojk, kar je ključno, da ženska že od svoje mladosti dalje dobro pozna svoje dojke in lahko hitro opazi spremembe.

Doc. dr. Vesna Homar, dr. med., s Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete UL, in družinska zdravnica v Zdravstvenem domu Vrhnika, je spregovorila o motivacijskem pogovoru v podporo presejalnim programom. Kot je povedala, na odločanje ljudi pri preventivni skrbi zase vpliva nešteto različnih dejavnikov. In na nekatere je zelo težko vplivati. Ne smemo pozabiti, da ljudje živimo polno življenja z različnimi obveznostmi in lastnimi prioritetami, preferencami, vrednotami. In kadarkoli se nam zdi, da bolnik »ne uboga« zdravnika, gre pravzaprav zato, da ga ne razumemo oziroma ne poznamo njegove zgodbe. Ne vemo, kdo so, ne vemo, kakšne vrednote in izkušnje imajo. Zato ne razumemo izzivov, s katerimi se soočajo, ali razlogov, zakaj ne naredijo tistega, kar bi lahko ohranilo njihovo zdravje. Namesto recitiranja o tem, kaj naj bolnik stori, je v pogovoru z njim bolje uporabiti motivacijo (t. i. motivacijski pogovor). Bistvo je, da mu ne govorimo, kaj naj naredi; le spodbujamo ga, da sam najde razloge za spremembo in svojo najboljšo pot do te spremembe. Ugotoviti moramo, kaj potrebuje in kaj je pripravljen narediti. Motivacijski pogovor vsebuje štiri ključne elemente: partnerstvo, sprejemanje, sočutje in opolnomočenje. 

Pri ozaveščanju žensk o pomenu zgodnjega odkrivanja raka dojk v presejanju je sodelovanje z društvi neprecenljivo. Vzajemnost, skupno nastopanje ob pomembnih dogodkih, kot je mesec ozaveščanja o raku dojk (rožnati oktober), izobraževanje na lokalnih dnevih zdravja, je le nekaj priložnosti, ko program DORA sklene krog skupaj s slovenskim združenjem Europa Donna, pa tudi drugimi društvi (Društvo onkoloških bolnikov Slovenije, Zveza slovenskih društev za boj proti raku). Pomen komuniciranja v presejalnem programu z vidika žensk je predstavila Darja Molan iz  Slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna. Vloga združenja je predvsem pri ozaveščanju za boljši uspeh udeležbe v presejalnih programih, deljenju izkušenj, zagotavljanju informacij, psihosocialni podpori, zagovorništvu, izobraževanju prostovoljcev in opolnomočenju bolnikov. Društva pa predstavljajo tudi most med bolnikom in strokovno javnostjo ter odločevalci in aktivno sodelujejo s strokovno javnostjo in odločevalci za izboljšanje smernic pri diagnosticiranju, zdravljenju in rehabilitaciji bolnic z rakom dojk. Darja Molan je podelila še nekaj vtisov žensk, ki jih je združenje Europa Donna prejelo o programu DORA. 

»Jaz sem imela res prijetno izkušnjo na DORI. Tako v Kranju, kjer so me prvič pregledali in nato v Ljubljani, kjer je sledila mamografija še enkrat, UZ in punkcija ter predstavitev izvidov. Vsi prijazni, umirjeni in pozitivni. Vse pripravljeni razložiti. Tudi ambient prijeten. Hvala bogu, da imamo DORO.«

3. Dorin dan je s svojim predavanjem zaključila Marjeta Keršič Svetel iz Centra za komuniciranje z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Izpostavila je pomembno oviro, zakaj se ženske ne udeležijo mamografije. To je strah - strah pred mamografijo ali strah pred diagnozo. Strah pred mamografijo je pogosto povezan z bolečino. Izkušnja bolečine pa je subjektivna in intimna. Z bolečino povezana vedenja, načini izražanja bolečine, pomeni bolečine in ukrepi za ublažitev ali odpravo bolečine so pa javna zadeva širše skupine ljudi, zmeraj odvisna od konkretnih okoliščin, odnosov, prepričanj, časa in prostora. Odnos z izvajalcem zdravstvene preiskave je odločilnega pomena za izkušnjo s preiskavo. Komuniciranje oblikuje odnos, zato je način nagovora in izbira besed ključnega pomena. Pomemben je vključujoč odnos, v katerega je ženska aktivno vključena. »Imava skupen cilj – kakovostno mamografsko sliko vaših dojk, skupaj bova izvedli preiskavo in ta cilj dosegli,« je eden od primerov ustreznega in učinkovitega nagovora pred mamografijo, ki ga je predlagala Marjeta Keršič Svetel. V komuniciranju z ženskami je tudi ona izpostavila motivacijski pogovor (intervju), ki pa ni samo tehnika pogovora, temveč je celovit medčloveški odnos. Predstavlja pot, ki pomaga posamezniku najti svoje avtentične vrednote, cilje in motivacijo ter moč za doseganje tega. Je poseben način pogovarjanja z ljudmi o spremembah in rasti z namenom, da okrepimo njihovo motivacijo, moč in zavezanost na poti do ciljev, ki jih želijo doseči.

Fotografije z dogodka si lahko ogledate TU.