Uvodoma je vodja programa DORA mag. Kristijana Hertl, dr. med., predstavila namen presejalnega programa in zgodnjega odkrivanja raka dojk. Ključni cilj programa je zmanjšanje umrljivosti žensk za do 30 % v ciljni populaciji. Izpostavila je glavne mejnike širitve programa DORA po državi od leta 2008, ko je bila v programu DORA na OI prvič slikana ženska, in do konca leta 2017, ko so z otvoritvijo presejalnih centrov programa DORA v celjski, slovenjgraški in murskosoboški bolnišnici za program DORA postale ustrezne vse slovenske ženske med 50. in 69. letom starosti. Izpostavila je tudi rezultate programa DORA: »Danes povabimo okoli 140.000 žensk vsaki dve leti na presejalno mamografijo, leta 2021 smo dosegli rekordno število opravljenih mamografij 113.679 mamografij in pri 668 ženskah smo odkrili raka dojk. Tudi letošnji rezultati so zelo dobri, saj bomo dosegli najvišjo 78- odstotno udeležbo vabljenih žensk.«
Projektna vodja dr. Mateja Kurir Borovčić je predstavila organizacijo programa DORA. Izvajanje programa DORA spremlja Usmerjevalni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki Ministrstva za zdravje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in civilne družbe. Nosilec programa DORA je Onkološki inštitut Ljubljana, ki imenuje vodjo programa in Strokovni svet programa DORA.. Program DORA se izvaja v 18 presejalnih centrih po Sloveniji, kjer ženske opravijo presejano mamografijo, in 2 presejalno-diagnostičnih centrih, kjer ženskam s sumljivimi spremembami na mamografiji opravijo dodatne obravnave za odkrivanje raka dojk ter zdravljenje. Organizacija in multidisciplinarna obravnava v programu DORA je natančno opredeljena v Programskih smernicah.
O delovanju enega izmed presejalnih centrov programa DORA v Zdravstvenem domu Celje sta spregovorili radiološki inženirki Dragana Milanović in Branka Ledinšek. V centru, ki deluje štiri dni dopoldne in en dan popoldne, slika ženske v programu DORA šest posebej usposobljenih radioloških inženirjev. Presejalni center ima nov sodoben mamograf in dve kabini, ki omogočata, da je se ena ženska že pripravi v kabini, medtem ko se drugo slika, kar omogoča hiter zaključek obravnave.. Skupno je v občinah iz območne enote ZZZS Celje okoli 27.500 žensk iz starostne skupine 50 do 69 let, ki so vabljene v dva centra programa DORA – Splošna bolnišnica Celje in Zdravstveni dom Celje. Posebnost centra DORA v Zdravstvenem domu Celje je tudi ta, da v prostorih uporabljajo eterična olja za še prijetnejše vzdušje žensk.
Epidemiologinja v programu DORA Katja Jarm, dr. med., je predstavila svoje delo v programu DORA, ki poleg zbiranja in analiziranja kazalnikov kakovosti v programu DORA, spremlja in zbira tudi epidemiološke podatke o raku dojk (incidenca, umrljivost, preživetje) ter poroča za domače in mednarodne zbirke. Sodeluje s klicnim centrom pri oblikovanju urnikov in načrtovanju vabljenja žensk, pripravlja analize, kompleksnejše odgovore za različne javnosti, izobražuje in ozavešča ciljne javnosti, nastopa v medijih in sodeluje pri pripravi medijskih odgovorov ter sporočil za javnost. Poleg tega sodeluje pri spremljanju kazalnikov kakovosti v programu DORA Izpostavila je tudi vlogo ozaveščanja javnosti, ki jo imamo sodelavci programa DORA pri skrbi za preventivno ravnanje posameznika, s katerim lahko preprečimo, da bi zboleli za določenimi vrstami raka. V ta namen smo letos v vse presejalne centre programa DORA poslali zloženke Zveze društev za boj proti raku o 12-ih priporočilih proti raku, ki je na voljo ženskam v čakalnicah.
Zvonka Kastelic, dipl. m. s., je na DORINEM DNEVU predstavila vlogo medicinske sestre v klicnem centru programa DORA. Štiri sodelavke v klicnem centru v programu DORA na Onkološkem inštitutu Ljubljana skrbijo za oblikovanje urnikov vabljenja za vse presejalne enote po Sloveniji, za postopek vabljenja žensk in pošiljanje obvestil, vodenje in arhiviranje izjav o trajni izključitvi iz programa DORA, ki jih izpolnijo ženske. Zelo pomemben del nalog klicnega centra je telefonska in elektronska komunikacija z ženskami. Izpostavila je pomen prijazne komunikacije in drugih dejavnikov ter tehnik telefonske komunikacije. V letu 2021 so v klicnem centru odgovorili na več kot 30.000 telefonskih klicev, vsak klic je trajal v povprečju dve minuti, odpisali pa so v povprečju še na okoli 70 elektronskih sporočil dnevno.
Vlogo radiološkega inženirja v programu DORA je povzela Veronika Kutnar, dipl. ing. rad. Danes v 13 presejalnih centrih po Sloveniji opravlja presejalno mamografijo 125 posebej usposobljenih in izobraženih radioloških inženirjev. Poleg slikanja radiološki inženir izvaja dnevne in tedenske postopke nadzora tehnične kakovosti delovanja mamografa. Radiološki inženir pregleda zunanjost dojke (ne izvede kliničnega pregleda s tipanjem) in žensko povpraša o morebitnih težavah oziroma spremembah na dojki. Vse zabeleži v anamnestični obrazec, ki je v prvem delu presejanja (slikanja) tudi edina komunikacija med radiologom in radiološkim inženirjem. Zato je natančno in pravilno odvzeta anamneza zelo pomembna. Nato radiološki inženir opravi slikanje. Za kakovostno mamografsko slikanje in prikaz tkiva dojke sta ključna dobro pozicioniranje in poznavanje anatomije. V programu DORA je kakovost izjemno pomembna, zato delo radioloških inženirjev redno spremljamo in vrednotimo. Vsak radiološki inženir mora imeti vsaj 75 % vseh slik ocenjenih s stopnjo 1, to so slike, ki so odlične ali dobre, brez večjih napak. Ima pa lahko tudi največ 3 % neustreznih slik, ki so dodeljene v stopnjo 3. Cilj nadzora kakovosti dela radioloških inženirjev je sprotno odkrivanje in analiziranje napak ter z dodatnim izobraževanjem in usposabljanjem radiološkega inženirja tudi odprava le-teh.
Namestnik vodje programa DORA in specialist radiolog Miloš Vrhovec, dr. med., je udeležencem spregovoril o vlogi zdravnika radiologa v programu DORA. Najpomembnejše je neodvisno dvojno odčitavanje mamografskih slik, ki je posebna značilnost presejalnega programa, in pomeni, da vsako sliko ločeno odčitata dva izkušena radiologa in kadar se njuna ocena razlikuje, sliko pogleda še tretji nadzorni radiolog. Na ta način v programu DORA odkrijemo do 20 % več majhnih rakov dojk. Če radiologi na mamografski sliki odkrijejo spremembo, žensko pokličemo na dodatno obravnavo, ki običajno obsega dodatno mamografsko slikanje, pogosto tudi ultrazvočno preiskavo, v posameznih primerih eno izmed preiskav z uporabno kontrastnega sredstva (mamografija ali magnetnoresonančna preiskava), v redkih primerih je potrebna tudi punkcija. Če ženski odkrijemo raka dojk, ji diagnozo osebno sporoči radiolog, kar je specifična vloga radiologa v presejalnem programu, saj ima ob tem neposreden stik z žensko in jo obenem vodi skozi diagnostični postopek ter določa dodatne preiskave. Radiologi, tako kot ostali sodelavci v programu DORA, izobražujejo strokovno in laično javnost o presejalnem programu in zgodnjem odkrivanju raka dojk ter sodelujejo v raziskovalnih projektih.
Ob koncu srečanja je sodelavka za odnose z javnostmi Vesna Škrbec povzela še vlogo komunikatorja v programu DORA, ki je prav tako član upravljavske ekipe. Ključna vloga je strateško načrtovanje, izvajanje in vrednotenje odnosov z javnostmi. Ciljne javnosti, ki jih program DORA nagovarja, so ženske med 50. in 69. letom, strokovna javnost, odločevalci, društva, lokalne skupnosti in mediji ter sodelavci programa DORA, ki jih je skupno že 160 po celi Sloveniji. Poleg vabila in zloženke, ženske lahko dodatne informacije dobijo na spletnem mestu programa DORA, na različnih promocijskih dogodkih in prek objav, ki jih pripravljamo za medije. Letno na spletnem mestu objavimo prek 50 različnih informacij oziroma novic, mediji pa povzamejo naša v naprej pripravljena sporočila v okoli 600 objavah letno.
Ob zaključku so predavatelji odgovarjali na različna vprašanja udeležencev izobraževalnega dogodka. Napovedali so 3. DORIN DAN, ki bo potekal prihodnjo leto, ko bo program DORA praznoval 15. obletnico delovanja.
