Presejanje za raka dojk

Domov / Presejanje za raka dojk

Prednosti in slabosti presejanja za raka dojk

Državni presejalni program za raka dojk DORA je organiziran populacijski program za zgodnje odkrivanje raka dojk. Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah. Letno jih v Sloveniji zboli skoraj 1.600, večina po 50. letu. Cilj presejalnega programa je zmanjšanje umrljivosti za rakom dojk med ženskami v ciljni populaciji za 25 do 30 odstotkov.
V program DORA so vključene vse ženske med 50. in 69. letom v Sloveniji, ki jih vsaki dve leti vabimo na presejalno mamografijo, t. j. rentgensko slikanje dojk. Pomembno je, da ste seznanjeni s prednostmi in slabostmi presejanja z mamografijo, kar vam omogoča svobodno in prostovoljno odločitev za udeležbo v programu DORA. Udeležba v presejalnem programu ne bo preprečila nastanka raka dojk, bo pa ta lahko odkrit zgodaj in bo zato zdravljenje lahko uspešnejše.

 

Prednosti presejanja z mamografijo

  • Zgodnje odkrivanje raka dojk: V presejalnem programu z mamografijo  večinoma odkrivamo majhne rake.
  • Večja verjetnost ozdravitve: Pri zgodaj odkritem raku dojk je verjetnost ozdravitve večja.
  • Manj obsežno zdravljenje: Običajno se pri operaciji odstrani le rakavo tkivo in ne cela dojka, prav tako večinoma ni potrebna odstranitev vseh bezgavk v pazduhi. Manj je sistemskega zdravljenja (npr. kemoterapije).
  • Hitrejše okrevanje: Manj obsežno zdravljenje pomeni manj neželenih učinkov, omogoča hitrejše okrevanje in hitrejšo vrnitev v običajno življenje.
  • Zmanjšanje umrljivosti: Redne mamografije pri ženskah med 50. in 69. letom pomembno zmanjšajo umrljivost za rakom dojk.  
  • Boljša kakovost življenja za žensko in njene najbližje.
  • Mamografija je dokazano najbolj zanesljiva in natančna metoda za odkrivanje začetnih rakavih sprememb v dojkah v tem starostnem obdobju.

 

Slabosti presejanja z mamografijo

  • Redko je lahko rak dojk odkrit tudi v obdobju med dvema rednima presejalnima mamografijama (intervalni rak)
  • Napačno pozitivni izvidi: z mamografijo odkrijemo sumljive spremembe v dojkah pri eni od dvajsetih slikanih žensk, kar povzroči zaskrbljenost. Pri večini žensk se po opravljenih dodatnih preiskavah izkaže, da nimajo raka dojk in je bila skrb odveč.
  • Rentgensko sevanje: pri mamografiji uporabljamo rentgenske žarke, vendar so prejeti odmerki sevanja na sodobnih mamografih nizki. Zato so koristi presejalne mamografije v organiziranih presejalnih programih večje od morebitne škode zaradi izpostavljenosti rentgenskim žarkom.
  • V presejalnem programu lahko odkrijemo raka dojk, ki morda ne bi ogrožal življenja ženske. Ob diagnozi tega ne moremo oceniti, zato vse odkrite rake dojk zdravimo (prediagnosticiranje).
  • Stiskanje dojk ob slikanju: pri mamografiji je stisk dojk pomemben za boljši prikaz tkiva. Stisk je lahko za nekatere ženske boleč in neprijeten, vendar je kratkotrajen in ne povzroča raka.

POMEMBNO!

Za rakom dojk lahko zbolite tudi v manj kot dveh letih po zadnji mamografiji z normalnim izvidom, zato v programu DORA svetujemo redno mesečno samopregledovanje dojk. Ob kakršnihkoli spremembah dojk (vidnih ali tipnih) se obrnite na svojega osebnega zdravnika ali ginekologa. Pravilen postopek pregleda dojk si lahko ogledate na tej povezavi.

Dodatne informacije

  • na tel. številki 080 27 28 (vsak delavnik med 9. in 12. uro)
  • dora@onko-i.si
  • vprašajte svojega zdravnika

Onkološki inštitut Ljubljana

Državni presejalni program za raka dojk

Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana

Vodja programa: Barbara Mihevc Ponikvar, dr. med., specialistka javnega zdravja

Kontakt

080 27 28 (vsak delavnik med 9. in 12. uro)

dora@onko-i.si

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava