Pomembno: pred vsakim novim slikanjem je treba dojko natančno pregledati in vpisati novo nastalo spremembo.
Za kakovostno delo zdravnikov radiologov je to ključnega pomena. Kot opozarja mag. Kristijana Hertl, dr. med., odgovorna radiologinja odčitovalka v programu DORA: »Vaša anamneza in zapisi sprememb, vidnih na koži, pomembno vplivajo na kakovost odčitavanja. Določene spremembe, ki jih najdemo na mamografiji, lahko pojasnimo le, če nam napišete, da so v tem delu vidne kožne brazgotine ali znamenja. Sicer žensko po nepotrebnem pokličemo nazaj na dodatno obravnavo«.
Vprašanja pri anamnestičnem obrazcu so v vsakem krogu slikanja enaka:
- IME, PRIIMEK in datum ROJSTVA – preverimo, če je gospa prava.
- ZADNJA mamografija – kje in kdaj je bila narejena?
- Uporaba HORMONSKE terapije – zabeleži se uporaba HT do pred treh mesecev.
- Družinska ANAMNEZA – Ali je kdo v družini zbolel za rakom dojke in/ali jajčnikov? – zabeležimo KDO in pri KATERI starosti.
- POSEGI na dojki* – Ali ste imeli kakšno operacijo ali punkcijo na dojki
* če je bila OP ali punkcija, zabeležimo: letnico posega, stran dojke, lego brazgotine, rezultat izvida).
- Slikanje VSADKA – obvezno po Eklundu 8 slik. Če zaradi majhne količine tkiva to ni mogoče, je potrebno popraviti število slik v računalnik (ne sme ostati zapis za 8 slik, če so bile narejene samo 4) in napisati vzrok za odstop od 8 slik – rubriko vsadki obkljukamo – rubrika Eklund se avtomatsko aktivira.
- Namesto splošnega vprašanja »Kaj opažate?« gospo vedno natančno sprašujemo naslednja vprašanja: Ali ste v zadnjih dveh letih opazila kakšno spremembo na dojkah: zatrdlina; bolečina; rdečina; izcedek iz dojke – vsako spremembo pravilno označimo v preglednici dojk (D/L).
- ZNAMENJA – zabeležijo se samo znamenja nad nivojem kože.
- Sprememba TEŽE v zadnjih 2 letih – zapišemo kar je nad 5 kg.
- Vse POMEMBNE opombe izpred 2 let se prepišejo/prekopirajo v opombe, ker jih drugače zdravniki pri odčitavanju in inženir, ki ocenjuje slike, ne vidi.
Pri zapisih sprememb na dojki je treba NUJNO zapisati:
- Natančno lokacijo spremembe v dojki (1-9).
- Koliko časa ženska opaža spremembo? (dneve, mesece, leta)
- Ali je sprememba večja ali manjša?
- Pri izcedku: barvo izcedka (krvavo, serozno), iz katere dojke, monoduktalno/uniduktalno?
Pomembno: Vsak krog slikanja se morajo vprašanja ponoviti in pregledati dojke, zaradi morebitnih novih sprememb dojke.
Po koncu slikanja se označi ustrezna količina dodatnih slik in se zabeleži vzrok ponavljanja ter dodatne dozne obremenitve preiskovanke.
V primeru nedokončane preiskave npr.: slikanje ni mogoče (invalid, kolaps preiskovanke, boleča preiskava in posledično zavrnitev preiskave, ...) natančno odkljukamo vse projekcije, ki niso bile izvedene (izbrišemo kljukice pri MLO in CC-projekciji, sicer nastane zmeda pri odčitavanju, ker se ne ve ali so slike prenešene in, ali sploh obstajajo) – avtomatično spremenimo št. narejenih slik in označimo vzrok prekinitve.
Veronika Kutnar, nadzorna radiološka inženirka v DORI
